POGOSTA VPRAŠANJA

ODGOVORI NA VAŠA
POGOSTA VPRAŠANJA.
• ni pravilno vgradil delilnikov,
• ni vgradil ustreznega tipa delilnika,
• namerno odstrani delilnike,
• v primeru zamenjave grelnega telesa, na katerem je bil nameščen delilnik, ni namestil delilnika,
• v primeru zamenjave grelnega telesa, na katerem je bil nameščen delilnik, o tem ni predhodno obvestil izvajalca delitve,
• v primeru vgradnje dodatnega grelnega telesa ni namestil delilnika,
• v primeru vgradnje dodatnega grelnega telesa, o tem ni predhodno obvestil izvajalca delitve.
Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se v skladu z 11. členom pravilnika o delitvi stroškov lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 3.
Toplotni števec je merilna naprava za merjenje porabe toplotne energije, sestavljena iz računske enote, para temperaturnih tipal in merilnika pretoka. Toplotni števec meri toplotno energijo v kWh ali MWh in je vgrajen običajno v povratni cevovod ogrevalne zanke stanovanja. Toplotni števec meri pretok vroče vode in temperaturno razliko med dovodnim in povratnim cevovodom. Na osnovi teh dveh veličin izračunava in prikazuje porabo energije, ki je osnova za delitev stroškov ogrevanja.
Elektronski delilnik stroškov ogrevanja je merilna naprava, ki se namesti na vse radiatorje posameznega stanovanja v večstanovanjskem objektu, neodvisno od tipa radiatorja (rebrasti, ploščati, lestev, …). Elektronski delilnik stroškov ogrevanja meri oddano toploto radiatorja in na podlagi izmerjene oddane toplote in karakteristik radiatorja (tip, moč, ...) ovrednoti porabo toplotne energije v prostoru, kar je podlaga za določitev deleža porabe v objektu. Na voljo so eno-tipalni in dvo-tipalni delilniki stroškov ogrevanja.
Sredstva rezervnega sklada se lahko porabijo med drugim za izboljšave na skupnih delih stavbe, kamor merilni sistemi tudi spadajo, saj gre za nadgradnjo obstoječih naprav. Če želijo etažni lastniki tako uporabiti sredstva RS, morajo sprejeti (poleg sklepa po 25. členu SZ) sklep o črpanju sredstev RS, ki pa je veljaven, če ga podpiše več kot 75% e.l. glede na solastniške deleže.
Stroški, ki se delijo po številu uporabnikov posamezne enote so stroški: porabe vode in kanalščina, če ni individualnih merilnih naprav; skupne porabe elektrike (dvigala, razsvetljava skupnih prostorov in skupnih delov ipd.); odvoza odpadkov, najema zabojnikov za odpadke ter komunalni stroški; čiščenje skupnih prostorov ter stroški čiščenja kanalizacije ter odmašitve kanalizacijskih cevi in praznjenje septičnih jam.
Spremembe o številu oseb, ki posamezno enoto uporabljajo, vpišete v obrazec (obrazec izpolnite in podpišete) ter nam ga pošljete na naš naslov Dom Koper d.o.o., Ferrarska 17, Koper. Posredujete pa nam ga lahko tudi preko e-maila upravljanje@domkoper.si.

OBRAZEC ZA SPOROČANJE ŠTEVILA UPORABNIKOV
Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige, ki je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo ter zbirko listin,ki tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo. Zemljiško knjigo vodijo Okrajna sodišča.
- Nepremičnine
- Stvarne pravice
- Obligacijske pravice
- Pravna dejstva
Cena posameznega vpisa je odvisna od postopkov, ki so potrebni,da se neka nepremičnina vpiše v zemljiško knjigo. VEČ O TEM
V vsakem posameznem objektu je številka operativnega upravnika izobešena na oglasni deski. V kolikor tega ni, nas lahko pokličete na našo stacionarno številko vsak delovnik od 8.00 do 16.00 na 05 61 110 00 ali nam pišite na elektrosnki naslov info@domkoper.si.
Kot upravnik smo poskrbeli, da se vsa vplačila v rezervni sklad vodijo ločeno od vplačil, ki so predmet obratovalnih stroškov in na posebnem transakcijskem računu.
Iz rezervnega sklada lahko črpamo:
- za poravnavo sredstev vzdrževanja, ki so predvideni v potrjenem načrtu vzdrževanja
- za dela vezana na učikovitejšo rabo energije
- za plačilo izboljšav
- za plačilo nujnih vzdrževalnih del (to so tista,ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znantno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovansjke stavbe)
- za odplačevanje v te namene najetih posojil
- za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad
Vzdrževanje domofonov kot tudi zvoncev,stopniščnih avtomatov itd v skupnih prostorih stavbe spada pod redna vzdževalna dela manjše vrednosti; medtem,ko zamenjava svetil,žarnic,stikal itd pa pod obratovalne stroške.
Za dejanskega uporabnika posamezne enote se šteje oseba, ki enoto uporablja vsaj 15 dni v mesecu. Če je posamezna enota prazna ali se uporablja občasno, manj kot 15 dni v mesecu, se šteje, da jo uporablja en uporabnik.

Za spremembo števila uporabnikov posamezne enote pa ni mogoče šteti več kot 15 dnevne odsotnosti uporabnika, če je ta nastala zaradi:

- preživljanja dopusta izven kraja bivanja (letni dopusti, potovanja, toplice ipd.),
- odsotnosti zaradi lastne odločitve (bivanje pri sorodnikih, prijateljih, na vikendu ipd. ),
- odsotnosti od doma zaradi narave dela (razna terenska dela, avtoprevozništvo, ipd.).
Za postavitev klima naprave na skupne dele (fasado,streho stavbe) je potrebno soglasje več kot 75% etažnih lastnikov. Več v 13.členu Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.
Kadar ima stavba več kot 2(dva) etažna lastnika in več kot 8(osem) posameznih delov.
Sklep je sprejet,ko ga podpiše toliko etažnih lastnikov, katerih solastniški delež skupaj predstavlja več kot 50% etažne lastnine.
NISTE NAŠLI ODGOVORA?
VPIŠITE GA V OBRAZEC

Niste dobili odgovora na vprašanje, ki ga iščete? Vpišite ga v spodnji obrazec, odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.